APDEJT.si

Predsednik Zoran Milanović je ostro odgovoril pevcu Thompsonu glede odločitve o 'Možemo!' in poudaril, da to ni sekta, ampak odločitev mestne skupščine. Obenem je opozoril premierja Plenkovića, da bo, če bo ta začel preiskovati njegove kandidate, uporabil vsa sredstva, da prepreči takšne politične pritiske. Milanović je obiskal tudi Hrvaški naravoslovni muzej in si ogledal razstavo 'Lobanja C – svetovna paleoantropološka dediščina'.

Igor Skoko, glavni tajnik stranke Centra in splitski mestni svetnik, je prijavil premierja Andreja Plenkovića ter župana Dubrovnika, Mata Frankovića, in Osijeka, Ivana Radića, Ministrstvu za finance zaradi suma kršitve Zakona o proračunu. Tomislav Šuta, splitski župan, je že pred tem prijavil Ivico Puljka zaradi izogibanja zakonskim obveznostim pri financiranju mestnih projektov. Franković je Skokove obtožbe zavrnil in dejal, da ne razume delovanja proračuna.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Ameriški državni sekretar Marko Rubio je izjavil, da je predsednik ZDA Donald Trump "zelo zadovoljen" z napredkom pogovorov o mirovnem načrtu za Ukrajino, ki potekajo v Ženevi. Hkrati se pojavljajo informacije, da naj bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prihodnji teden obiskal Washington, kjer naj bi se sestal s Trumpom in razpravljal o načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini.

Predsednik HDZ in hrvaški premier Andrej Plenković je bil v São Paulu v Braziliji ponovno izvoljen za podpredsednika Centristične demokratske internacionale (IDC-CDI). Izvolitev je potekala na statutarni glavni skupščini organizacije.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na Dnevih hrvaškega turizma v Dubrovniku pohvalil odlične rezultate v predsezoni in posezoni, a opozoril, da morajo biti cene bolj razumne in privlačne za turiste. Poudaril je, da se mora celoten sektor zavedati pomembnosti cenovne politike ter upoštevati konkurenco Italije in Nemčije.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković se je v Zagrebu srečal s predsednikom Hrvaške državljanske iniciative in poslancem v črnogorski skupščini Adrijanom Vuksanovićem. Plenković je poudaril, da bo Hrvaška še naprej podpirala hrvaško skupnost v Črni gori skozi številne projekte, namenjene ohranjanju in promociji hrvaške kulture ter krepitvi skupnosti. Vuksanović se je Plenkoviću zahvalil za rešitev statusa Doma kulture "Josip Marković" v Donji Lastvi in za celotno podporo, ki jo Hrvaška nudi hrvaški skupnosti v Črni gori.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Donald Trump je izjavil, da mora Ukrajina sprejeti ameriški mirovni načrt do 27. novembra, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije, sicer se bo morala Ukrajina boriti naprej. Zelenski je po pogovoru z ameriškim podpredsednikom Jay Dee Vanceom izrazil pričakovanje glede sodelovanja z ZDA in Evropo pri mirovnih prizadevanjih.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Hrvaška vlada je razširila seznam izdelkov z omejenimi cenami za dodatnih 30 kategorij. S tem se je skupno število živil in higienskih izdelkov s cenovno regulacijo povzpelo na 100. Ukrep, ki bo začel veljati 1. decembra, naj bi pomagal državljanom z najnižjimi dohodki, je dejal premier Andrej Plenković.

Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je poudaril, da je cilj vladne odločitve o razširitvi seznama izdelkov z omejenimi cenami na skupno 100 zaščita najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Kljub temu je priznal, da ukrepi niso idealni.

Hrvaški premier Andrej Plenković in italijanska premierka Giorgia Meloni sta se v sredo srečala v Rimu, kjer sta ocenila, da so odnosi med državama odlični. Napovedala sta prizadevanja za dvig ravni sodelovanja, predvsem z organizacijo skupne seje vlad prihodnje leto in krepitvijo obrambnega sodelovanja, vključno z morebitno proizvodnjo orožja.

Na Hrvaškem so obeležili dan spomina na žrtve domovinske vojne, s osrednjo slovesnostjo v Vukovarju ob 34. obletnici padca mesta leta 1991. Premier Andrej Plenković je pozval k mirnemu obeleževanju, medtem ko se predsednik Zoran Milanović zaradi zdravstvenih težav ni udeležil dogodka.

Premier Andrej Plenković je sporočil, da so Jean-Michelu Nicolieru, heroju Vukovarja, in njegovi materi Lyliane Fournier posmrtno podelili hrvaško državljanstvo v znak hvaležnosti. Plenković je družinske člane sprejel v Banskih dvorih in poudaril, da sta Nicolierjeva žrtev in materina ljubezen do Hrvaške trajno zapisani v spomin in identiteto države.

Otvoritev razstave 'Srpkinja, heroina Velike vojne', ki bi morala biti v torek v Srbskem kulturnem centru v Vukovarju, je preložena na december. Dejan Drakulić, predsednik Skupnega sveta občin (ZVO), je sporočil, da je do preložitve prišlo zaradi dogodkov in na zahtevo župana.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil nezadovoljstvo nad »lažnim narativom« madžarskih oblasti in družbe MOL, da Janaf ne izpolnjuje obveznosti pri dobavi surove nafte. Plenković se je vprašal, zakaj ta narativ uživa »polovično podporo« Združenih držav Amerike.

Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić je po protestih v Splitu pozval premierja Andreja Plenkovića, naj vzpostavi ustavno-pravni red na Hrvaškem ali odstopi. Obtožil ga je koketiranja z ekstremno desnico. HDZ se je na te obtožbe ostro odzval. Župan Splita, Ivica Puljak, pa je komentiral, da protestnikom ni uspelo.

Na občinskem sodišču v Zlataru je premier Andrej Plenković pričal v postopku proti 39-letnemu tokarju, ki ga obtožujejo groženj in žaljivih sporočil preko družbenih omrežij. Državno odvetništvo je za tokarja zahtevalo preiskovalni zapor. Tokar se je branil z besedami, da živi od minimalne plače in je bil v afektu.

Premier Andrej Plenković je med redno sejo vlade, ki je potekala v Nacionalni in univerzitetni knjižnici v Zagrebu, obsodil incident v Splitu kot poskus, da bi se Hrvaški prizadela sramota. Izjava je bila podana na dan, ko so v Vukovarju potekali zadnji poslavljalni obredi vukovarskega branitelja Jeana-Michela Nicoliera.

Devet moških, ki jih je splitska policija aretirala zaradi preprečitve Dnevov srbske kulture v mestni četrti Blatine, je prejelo enomesečni pripor. V Splitu so se pojavili tudi grafiti proti Srbom, Torcida in branitelji pa so napovedali protest na rivi. V Split je prispel tudi Božinović.

Pred četrtkovim pogrebom Jean-Michela Nicoliera, heroja iz Vukovarja, je njegova mati Lyliane Fournier javno pozvala k dostojanstvenemu slovesu. Poudarila je, da gre predvsem za pogreb in ne želi navijaških zastav skupin BBB, Armada, Torcida, niti simbolov HOS-a ali drugih organizacij. Mati si želi, da bi bil pogreb miren in spoštljiv do družine.

Predsednik SDP-ja, Siniša Hajdaš Dončić, je ostro kritiziral premierja Andreja Plenkovića, označil ga je za "kukavico in talca radikalizacije", za katero je po njegovem mnenju sam odgovoren. Njegova izjava je bila odziv na premierjevo stališče glede incidenta v Splitu na Dnevih srbske kulture, kjer je Plenković dejal, da dogodek nima povezave z vladajočo koalicijo. Hajdaš Dončić meni, da Plenković nima poguma, da bi se soočil s problemom, ki ogroža temeljne vrednote Hrvaške.

Predsednik Vlade Republike Srbske, Savo Minić, je izrazil sožalje in ponudil pomoč prebivalcem Tuzle po tragediji, ki se je zgodila v domu za upokojence. Vlada Republike Srbske je ponudila vso razpoložljivo pomoč mestu Tuzla po nesreči v domu za starejše.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Bruslju sestal s Sorensenom, kjer sta razpravljala o konkretnih korakih pri izvajanju doseženih sporazumov. Vučić je tudi napovedal srečanje v Novem Sadu, ki naj bi potekalo 11., 15. ali 16. novembra. Po intervjuju za Juronjuz je Vučić nagovoril srbske medije iz Bruslja.

Število smrtnih žrtev požara v domu upokojencev v Tuzli je naraslo na 12. V požaru je bilo poškodovanih tudi več gasilcev, ki so posredovali pri gašenju.

Splitska policija je do popoldneva aretirala tri osebe v povezavi z incidentom, ki se je zgodil v ponedeljek zvečer v Splitu, ko je skupina moških prekinila program Dneva srbske kulture. Po navedbah policije dogodka niso varovali, ker niso bili obveščeni o njem. Med incidentom ni prišlo do fizičnega nasilja, udeležencem iz Novega Sada pa je policija nudila zaščito.

Lokalna HDZ-ovka Julija Budimir Bekan je izjavila, da se je skupina mladih spontano zbrala in da ni bilo ničesar slabega, kljub napadu na mlade Srbe v Splitu. Njena izjava je sprožila val kritik. Minister je sprva všečkal objavo, ki je podpirala napadalce, a si je kasneje premislil. Kotar meni, da je šlo za benigno predstavo.

Predsednik Zoran Milanović je izjavil, da je premier Andrej Plenković sprejel sodnico Mirto Matić na pogovor za predsednika Vrhovnega sodišča brez vednosti drugih potencialnih kandidatov, kar po Milanovićevih besedah kaže na to, da je bil javni poziv "izmišljen z namenom manipulacije". Dodal je, da "se nihče normalen ne bo prijavil na javni poziv za šefa Vrhovnega sodišča". Milanović je še poudaril, da je Plenković izbral Turudića in da zdaj skupaj odločata o predsedniku Vrhovnega sodišča.

V Splitu je skupina približno sto mlajših huliganov, oblečenih v črno in z ustaškim pozdravom "Za dom spremni", prekinila otvoritev Dnevov srbske kulture v prostorih Mestnega okraja Blatine-Škrape. Policija išče storilce, ki so vzklikali "srbska smet". Dogodek naj bi trajal od 3. novembra do 1. decembra in vključeval glasbene, dramske in folklorne nastope ter razstave. Premier Plenković se je odzval na incident.

V Splitu je na kulturni dogodek srbske manjšine vdrla skupina ljudi, ki je s provokacijami in ustaškimi pozdravi prekinila prireditev. Incident, ki ga je obsodila hrvaška vlada in lokalni politiki, preiskujejo pristojni organi.

V Splitu je skupina zamaskiranih moških prekinila dogodek Dan srbske kulture v prostorih mestne četrti Blatine. Med incidentom so vzklikali "srbsko smetje" in udeležencem dejali, da se dogodek ne more odvijati v času obeleževanja padca Vukovarja. Splitska policija intenzivno išče mlajše osebe, ki so odgovorne za prekinitev programa.

Na seji odbora za kulturo in informiranje srbske skupščine je bila sprejeta sprememba seznama kandidatov za člane Sveta REM (Regulatornega telesa za elektronske medije). Muhedin Fijuljanin in Ljumturije Ameti bosta kandidata sveta nacionalnih manjšin, namesto Ištvana Bodžonija, po tem, ko so predlagatelji opozorili na nepravilnosti pri glasovanju. S tem so bili razveljavljeni "fantomski" glasovi, kar je omogočilo uskladitev seznama kandidatov za devet članov Sveta REM.

Predsednik Zoran Milanović je komentiral spore z vlado glede imenovanja novih veleposlanikov. Izjavil je, da pristaja na vse, kot 'obupana ljubica', in obtožil premierja Andreja Plenkovića, da uničuje službo. Milanović je s tem izrazil svoje nezadovoljstvo nad potekom dogovarjanj o izbiri veleposlanikov.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je potrdil, da kandidatko za predsednico Vrhovnega sodišča, Mirto Matić, podpira tako on kot tudi predsednik vlade Andrej Plenković. Milanović je institut javnega poziva ocenil kot "vic". Ob tem je Milanović odklonil komentar glede pevca Thompsona.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je sestal s predstavniki nacionalnih manjšin, kjer je poudaril, da bo vlada še naprej delala na izboljšanju njihovih življenjskih pogojev. Razpravljali so o izvajanju Operativnih programov nacionalnih manjšin in infrastrukturnih naložbah, ki so pomembne za manjšine. Plenković je izpostavil, da je prednostna naloga vlade vključujoča družba, ki spoštuje in ščiti človekove pravice in pravice nacionalnih manjšin.

Hrvaška vlada je v parlamentarno proceduro poslala sveženj treh zakonov, ki urejajo prostorsko načrtovanje, gradnjo in energetsko učinkovitost v stavbah. Cilj teh zakonov, kot je poudaril premier Andrej Plenković, je preprečiti uničevanje prostora in zatreti nezakonito gradnjo. Novi ukrepi naj bi bili ključni za ureditev gradnje in preprečevanje devastacije okolja.

V Reki so slovesno odprli novi kontejnerski terminal Rijeka Gateway na Zagrebački obali. Gre za tehnološko najnaprednejši terminal v tem delu Evrope, v njegovo izgradnjo pa je bilo doslej vloženih okoli 380 milijonov evrov. Slovesnosti so se udeležili hrvaški državni vrh s premierjem Andrejem Plenkovićem na čelu, danski minister za zunanje zadeve Lars Rasmusen in drugi visoki gostje. Terminal je operativen že od začetka septembra, njegov namen pa je okrepiti odpornost Evrope.

Hrvaški premier Andrej Plenković je okroglo mizo o ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac, ki je potekala v hrvaškem saboru, označil za politično provokacijo strank, ki so jo organizirale. Plenković se je od dogodka jasno distanciral in poudaril, da hrvaška vlada spoštuje žrtve fašističnega režima.

Kluba poslancev SDP in Možemo! sta vložila zahtevo na ustavno sodišče za oceno skladnosti predpisov, ki omogočajo odvzem zemlje malim kmetom v korist zasebnih investitorjev za sončne elektrarne v Zaboku in Pregradi. S tem želijo preprečiti 'zeleno grabež' in zlorabo sistema za ustvarjanje dobička.

Hrvaška bo prihodnje leto zvišala minimalno bruto plačo na 1.050 evrov, kar je 8,25 odstotka več kot letos. Premier Andrej Plenković je dejal, da je vlada pri določitvi zneska upoštevala predloge sindikatov, delodajalcev in stroke. Delodajalci so dvigu ostro nasprotovali.

Hrvaška vlada naj bi do konca meseca sprejela odločitev o minimalni bruto plači, ki bo v prihodnjem letu znašala 1050 evrov. To je v Bruslju napovedal premier Andrej Plenković, ko je komentiral pogovore med sindikati in delodajalci o minimalnih plačah.

Slovaški premier Robert Fico je izrazil dvom o uspešnosti načrta EU za uporabo ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, opozarjajoč na morebitna tveganja. Fico je tudi poudaril, da Slovaška ne bo financirala vojaških izdatkov Ukrajine, temveč bo zagotavljala le humanitarno pomoč. Medtem pa naj bi belgijski premier Bart De Wever preprečil dogovor o financiranju Ukrajine. Evropska komisija razmišlja o pravnih možnostih za uporabo ruskega premoženja, pri čemer se Belgija boji morebitnih pravnih posledic.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na srečanju Berlinskega procesa v Londonu izjavil, da je Bosna in Hercegovina zelo blizu začetku pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Dodal je, da je treba urediti še nekaj podrobnosti.

EU je sprejela 19. sveženj sankcij proti Rusiji, namenjen zmanjšanju prihodkov od nafte in plina. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije in jih označil za zelo pomembne, saj meni, da so močno sporočilo Rusiji. Poudaril je tudi potrebo po hitri odločitvi glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, pri čemer bi Kijev del sredstev uporabil za nakup orožja.

Hrvaški premier Andrej Plenković je zavrnil zahtevo Hrvaške udruge poslodavcev (HUP) po odložitvi dviga minimalne plače za leto 2026. Plenković je poudaril, da so se dobički podjetij v primerjavi z letom 2016 podvojili, še posebej v sektorjih, kjer ljudje vsakodnevno kupujejo.

Kljub Trumpovi izjavi, da ne želi srečanja s Putinom, ki ne bi prineslo rezultatov, Rusija vztraja, da se priprave na vrh med Trumpom in Putinom še naprej izvajajo. Srečanje naj bi potekalo v Budimpešti in obravnavalo zaključek vojne v Ukrajini.

Hrvaški premier Andrej Plenković je ocenil, da je vlada v zadnjih devetih letih opravila veliko dela, vendar ostaja prostor za izboljšave, saj vse težave državljanov in gospodarstva še niso rešene. Kljub temu meni, da so lahko zadovoljni z doseženim.

Na Hrvaškem se je na Županijskem sodišču v Zagrebu začelo sojenje štirim bivšim ministrom vlade Andreja Plenkovića v aferi 'Po babi i stričevima'. Obtoženi so Darko Horvat, Josip Aladrović, Tomislav Tolušić in Boris Milošević, ter župan Županje Damir Juzbašić. Vsi obtoženi so izjavili, da razumejo obtožnico in da niso krivi, obrambo pa bodo predstavili ob koncu dokaznega postopka.